TOP 10 gorskih trenutkov leta 2020

Spomini z gora: Julijske Alpe

Ob koncu starega in začetku novega leta smo ljudje pogosto nostalgični in navdihnjeni hkrati. Sanjarimo polni idej kaj vse bomo počeli v novem letu: kam bi potovali, kaj bi raziskali in koga obiskali, kaj poskusili izboljšati na sebi in/ali svojemu delu. Po drugi strani pa nam praznični čas okrog silvestra nudi odličen razlog, da napravimo povzetek preteklega leta, da se spomnimo vsega lepega kar smo doživeli in dobrega, kar smo naredili zase in za druge…

Bohinj ob vznožju Julijskih Alp in Triglavski narodni park tako kar kličeta po številnih gorskih spominih. Ker je Slovenija gorata dežela, Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe pa verjetno ene lepših gorskih skupin nasploh, se zdi izbor lepih doživetij iz slovenskih gora leta 2020 primeren opomnik na srečne trenutke, ki jih celo Covid-19 ni uspel skaliti.

#10 Izlet na Pršivec, planino Viševnik in Črno jezero

Bohinjsko jezero (sprehod) je obdano s čudovito gorsko panoramo. Julijske Alpe se že ob jutru bohotijo na jezerski gladini in vabijo v svoje nedrje. Vročemu bohinjskemu poletju smo se zato z veseljem in lahkoto odločili uiti ter se podali visoko nad Bohinjsko jezero, kjer ponosno stoji gora Pršivec (1761 m). Razgleden vrh, ki navdihuje s pogledom na Bohinjsko jezero, Bohinjsko-Tolminski greben gora ter vse do Triglava. 

Pot od Bohinjskega jezera do Pršivca, naprej do planine Viševnik in vse do Črnega jezera bo navdušila slehernega pohodnika! Čista desetka, zares :) 

Skupina prijateljev - pohodnikov ob zgodnjem jutru na planini Viševnik.

#9 Smučanje z vrha Stenarja, triglavska dolina Vrata

Stenar je z višino 2501 m nad morjem 33. najvišji vrh Slovenije. Triglavska dolina Vrata pa se ob pogledu iz smeri Mojstrane najbolj impozantno postavlja prav z zasneženim Stenarjem in njegovo vzhodno steno. Turno smučanje v dolini Vrata je zaradi daljšega dostopa sredi zime manj obljudeno, a z velikansko Triglavsko severno steno, Pihavcem in Stenarjem na njenem koncu tvori impozanten ambient. Krivica bi se mu storila, če se ti pogledi ne bi umestil v top 10… smučanje z vrha Stenarja z razgledom na Triglav je zagotovo imenitna dogodivščina!

Smučanje z razgledom na Triglav (2864 m) in mogočno triglavsko severno steno.

#8 Po enoslednicah zelenih gozdov Slovenije

Gorsko kolesarjenje je vsako leto bolj priljubljeno. Z zmoglivejšimi gorskimi kolesi, tečaji gorskega kolesarjenja in usposobljenimi vodniki ter z bolj urejeno infrasturkturo, se šport naglo širi med vse generacije. Odličen dan v družbi najboljših slovenskih gorskih kolesarjev je bil nepozaben učni dan, kjer mojstri na gorskem kolesu (navidezno) kljubujejo gravitaciji in zakonom fizike. Z izpolnjeno željo preizkušanja in novih veščin gotovo sodi v izbor leta 2020.

Med bujnim zelenjem slovenskih gozdov po vzorno (uradno) urejenih kolesarskih enoslednicah.

#7 Ledno plezanje v severni steni Prestreljnika

Prestreljnik je gora Julijskih Alp, ki je mnogim najbolj poznana po svojem oknu. Prestreljnik (2499 m) ima namreč v svojem grebenu luknjo: Prestreljniško okno. Smučišče Kanin s povezavo na Sello Neveo nudi dober (skrajšan) dostop do severne stene Prestreljnika. Krajši dan, mraz in veter so zagotovili težko pričakovane zimske razmere ter čudovit zimski ambient, ki je predstavljal prvovrsten izziv. Točno ti zimski občutki in plezalski trenutki so se zapisali v naša srca med izbrana gorska doživetja leta 2020!

V najstrmejšem delu zimske plezalne alpinistične smeri v Prestreljniku, Kanin.

#6 Turno smučanje in prečenje vrhov, Pokljuka

Turno smučanje v Bohinju ima dolgo zgodovino. Turno smučanje v Sloveniji se je na nek način rodilo v Bohinju. Vrhovi okrog Bogatinskega sedla, legendarna Komna in desetletja tradicije so le nekateri razlogi, zakaj je Bohinj sinonim za dobro turno smučanje. Toda tudi Pokljuka, večinski del katere leži v občini Bohinj, nudi prvovrstne turnosmučarske cilje. Za bolj pripravljene pa je mogoče veliko vrhov povezati v eno samo, (zelo) dolgo turnosmučarsko prečenje. Po dolgem dnevu in 9-kratnem natikanju turnih kož je piko na i postavilo še mukotrpno večkilometrsko “štanfanje” po tekaških progah nazaj do Rudnega polja.

Druga polovica prečenja vrhov Pokljuke na smučeh.

#5 Sončno jutro nad Vršičem

Vršič je najvišji slovenski cestni prelaz (1611 m), poimenovan po vrhu Vršič (1737 m). Povezuje Gorenjsko s Primorsko in nudi odlično izhodišče za obisk gora v vseh letnih časih. Ima tudi bogato, dasiravno mračno zgodovino. Vzdolž gorske ceste so na kranjskogorski strani tudi številne planinske koče. Med najbolj priljubljenimi gorskmi cilji nad Vršičem sta zagotovo Mala in Velika Mojstrovka ter Nad Šitom glava. Slednja nudi izjemen panoramski razgled, ki si zasluži mesto na lestvici top 10! Če ne verjamete, pa pot pod noge!

Lažje dostopen in izjemno razgleden vrh Nad Šitom glava, Vršič, Julijske Alpe.

#4 Polet z jadralnim padalom v sončni zahod

Polet z jadralnim padalom in razgledom na Bohinjsko jezero ter Julijske Alpe je izjemen. Toda Kamniške Alpe, ki so prikladno odprte z razgledi proti zahodu, prav nič ne zaostajajo! Polet z vrha Zvoha, kar je najvišja točka, do katere seže smučišče Krvavec (Veliki Zvoh, 1971 m), se ob sončnem zahodu spremeni v romantično pravljico brez primere. Ožarjeni vrhovi gora in tančica meglic, ki prekriva doline, pričara nepozaben vizual.

S Padalom z vrha Zvoha v Kamniških Alpah ob sončnem zahodu.

#3 Gorsko kolesarjenje po sledeh vojne

Julijske Alpe so tudi na Italijanski strani prepredene s številnimi mulatjerami. Te nekdanje vojaške oskrbovalne poti - ostaline vojne, so bile mojstrsko speljane čez strma pobočja in povezovale obrambne linije in gorske vrhove z zaledjem v dolini. Še danes nekatere mulatjere po katerih je dovoljeno tudi kolesariti komaj verjetno kljubujejo zobu časa in zaradi svojega idealnega naklona omogočajo odličen kolesarski vzpon/spust.

Gorsko-kolesarsko prečenje za vzdržljivost in neverjetne razglede.

#2 Smučanje ob soju čelne svetilke

Pravijo, da si narava pozimi odpočije: trava in rastline ne rastejo, živali ležejo k počitku, zemlja se regenerira... Toda ljudje smo nekakšne bolj čudne živali in namesto, da bi legli k počitku tudi sami - iztegnili noge na kavču in zvrnili kakšno pijačo ter kaj dobrega prigriznili - rinemo v breg. Rinemo pa dobesedno, saj več kot je svežega snega (pršiča) rajši gremo in boljša je dogodivščina. Če temu prištejemo še soj polne lune in (močne) čelne svetilke, se intenzivnost občutij le še stopnjuje in kulminira v skupku trajnih prijetnih spominov nekega čudovitega dne, ki ga je uprizorila Pokljuka.

Smučanje po pršiču v Julijskih Alpah v soju polne lune.

#1 Sončni zahod na ožarjenem grebenu

Ne zgodi se prav pogosto, da se v gorah idealno zvrsti veliko število dejavnikov. A večkrat kot smo v gorah, ob različnem vremenu in razmerah, več je priložnosti, da se zgodi najlepše. In res se je na predzadnji dan leta vse idealno postavilo v vrsto. Snežne razmere, kristalno čisto nebo, nizka temperatura in suho ozračje ter močan veter, ki je suh sneg prenašal, gradil zamete in raznašal vetrne zastave ob ožarjenih grebenih. Tik preden je sonce dokončno utonilo, je s toplo rumeno presvetlilo snežne kristalčke, ki so ogreli naše srce in orosili oko. Čudovit zaključen dne tega drugačnega leta 2020.

Sončni zahod je osvetlil snežne kristale, ogrel naša srca in od vsega lepega orosil oko.

Po nova doživetja v 2021

Leto 2020 je za nami. V dobrem ali slabem si ga bomo verjetno mnogi zapomnili (tudi) po koronavirusu Covid-19. Virus, ki je kot orkan premešal globalizirani svet in vnesel nestabilnost, nemir in negotovost ter številne nevšečnosti, ki bodo še mesece in leta po tem, ko bo “ukročen”, krojili usodo.

Toda kaj je nekaj mesecev leta v primerjavi z milijardami let, kolikor je stara narava našega čudovitega planeta Zemlja? Slovenija v resnici vsem, ki tu živimo, nudi mnogo več, kot le dom. Vabi nas v misteriozne gozdove, fantastične gore, razgibano obalo in z bogato zgodovino nemo priča o tem, da se v naravi s časom tako ali drugače vse izravna in uredi. Bodimo ponosni na naš košček tega čudovitega planeta, skrbimo za naše zeleno okolje, ki nam daje vse tisto, česar ne more kupiti denar. Pristna doživetja in stik s prvinskostjo ter samim seboj!

In imejmo se radi: medsebojno spoštovanje, ljubeč dotik in občutki, ki jih to prinaša, pomembno vplivajo na zdravje vseh nas.

Vabljeni v Bohinj!