POKLJUKA - IZLETI, VREME
POKLJUKA (BOHINJ) JE NAJLEPŠA Z GOZDOM POKRITA VISOKA KRAŠKA PLANOTA V JULIJSKIH ALPAH IN TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU.
Pokljuka je z gozdom pokrita visoka kraška planota v Julijskih Alpah. Pokljuka je tudi največja zaokrožena gozdna površina v Triglavskem narodnem parku. Pokljuka je dolga 20 km in prav toliko široka. Pokljuka v razponu višine med 1000 in 1400 m gosti okoli 6300 ha gozdov, v katerih prevladuje izrazito smreka.
Pokljuka ima tudi razgibano površje skritih brezen, zaraščenih kont in vrtač ter dolinic, kar je ostanek delovanja pokljuškega ledenika. Za njim so ostala pokljuška barja in zamočvirjene, težko prehodne gozdne površine. Barja spadajo med najjužnejša visoka barja v Evropi.
Pokljuka kamera
Kamera Pokljuka v živo - je na voljo na sledečih lokacijah:
Kamera Športni center Pokljuka - Biatlon center, ARSO postaja spletna kamera Rudno Polje.
Pokljuka vreme
Vremenska napoved Pokljuka
Prevladuje alpsko podnebje ali višinsko podnebje gorskih planot in kotanj. Obilne padavine, kratka vegetacijska doba, dolgotrajna snežna odeja in veliki temperaturni ekstremi z mrazišči, so tipični za planoto. Količina padavin pada od zahoda proti vzhodu. Največ jih je ob vznožju Debele peči (tudi do 3000 mm letno). Povprečje se giblje med 1900 in 1300 mm. Najbolj deževni meseci so: september, oktober, april in maj, precej sušna sta januar in februar. Vir: Wikipedia
Hribi
Pokljuka premore precej prvovrstnih pohodniških ciljev. Njeno relativno visoko izhodišče nudi udoben dostop do veliko lepih in razglednih vrhov. Rudno polje sodi med najpopularnejša pohodniška izhodišča v Julijskih Alpah.
Zemljevid
Zemljevid Pokljuka
Gozdovi Pokljuke
Prvi zapisani podatek o pokljuških gozdovih je v izročitveni listini iz leta 1004, s katero je nemški cesar Henrik II. Sveti (972-1024) daroval briksenškemu škofu Albuinu posest med Savo Dolinko in Savo Bohinjko. V 16.st., ko je železarstvo doseglo svoj višek, so na Pokljuki kopali in talili železovo rudo, zato pa rabili veliko drv. Bukev so počasi nadomestili s smreko. Pred nekaj stoletji so na Pokljuki prevladovali bukovi gozdovi, ki pa so danes zaradi intenzivnega oglarjenja v preteklosti močno razredčeni. Leta 1837 je bil izdelan prvi gozdarski načrt, v katerem so popisali opustošene gozdove in predpisali način obnove. Pokljuka je največja gozdna površina v Triglavskem narodnem parku. Od 1000 do 1400 m nadmorske višine je okoli 6300 ha gozdov. Med drevesnimi vrstami prevladuje smreka s 97 odstotnim deležem, jelka, macesen in listavci pa enakovredno zavzemajo le preostale 3 odstotke. Smrekovi gozdovi na Pokljuki dajejo posebno kvaliteten - resonančni les, ki nastane zaradi počasne rasti. Gozd se tukaj pomlajuje skoraj povsem naravno. Ob vzniku znaša število drevesnih klic do 10.000.000 na ha, v odraslem gozdu pa je dreves le še 350. V zaostrenih ekoloških razmerah pomlajevanje ovira kratka vegetacijska doba, nizke temperature, slabi talni pogoji, veliko število rastlinojede divjadi in gozdna paša. Vir: Wikipedia
Hotel
Pokljuka - apartmaji, nastanitev
Hotel - Pokljuka je v zadnjem desetletju dobila nov zagon, saj so prenovili oziroma uredili kar tri hotele. Hotel Center Pokljuka, ki stoji ob biatlonskem centru ter hotela Jelka Pokljuka in Hotel Šport Pokljuka.
Hotel Jelka
Šport Hotel Pokljuka
Športni Center Triglav Pokljuka
Pokljuka pa je blizu tudi Bohinju (in Bledu), kjer je gostom na voljo in izbiro še več hotelov vseh vrst. Gosti hotelov v Bohinju so redni obiskovalci Pokljuke, tako v poletnem kot tudi zimskem času.
Kako visoka je Pokljuka?
Nadmorska višina Pokljuke je na točki Rudnega polja 1344 metrov nadmorske višine. Podatek velja za vremensko postajo ARSO na Pokljuki, na Rudnem polju, v neposredni bližini vojašnice. Pokljuka in njena nadmorska višina sta sicer v večjem delu višje kot 1000 metrov nad morjem.
Triglav
Pokljuka je eno najbolj priljubljenih izhodišč za obisk Triglava. Pot na Triglav s Pokljuke spada med lažje dostopne, saj je izhodišče prikladno visoko, pot manj zahtevna in ves čas s čudovitimi razgledi na sončni strani Alp.
Triglav se kot najvišji vrh Julijskih Alp bohoti na severni strani alpske doline Krma. Dolina Krma je na južni strani prepadna, saj se z visokimi severnimi stenami nadmorska višina dviga na Pokljuko. Njeni številni in precej priljubljeni vršaci so z juga lahko dostopni, pot pa poteka po sončnih straneh. Hribi kot so Tosc, Viševnik, Veliki in Mali Draški vrh, Mrežce, Brda in Debela peč spadajo med najbolj obiskane gore na Pokljuki.
Izleti
Izleti in Pokljuka so sinonim za prvovrstna doživetja neokrnjene narave, ki jo nudi Triglavski narodni park. Izleti na Pokljuki so zaradi prijaznega - položnega reliefa odlični tako za družine kot posameznike, a tudi za kolesarske navdušence.
Smučanje
Smučanje na Pokljuki ima dolgo zgodovino. Zaradi svoje mikroklime in nadmorske višine je Pokljuka pogosto obilno zasnežena. Pokljuka nudi smučanje tako z žičniškimi napravami kot seveda neizmerno možnosti za tiste, ki si svoje zavoje radi zaslužijo z lastnimi močmi. Smučanje na Pokljuki je primernejše za manj zahtevne smučarje in novince, saj so smučarski tereni na Pokljuki pretežno zelo lahki. Smučanje je tako mogoče na lokalnih smučiščih hotel Jelka, smučišče ob Hotelu Šport Pokljuka ter največje smučišče na Pokljuki pod Viševnikom. Slednje ima dve vlečnici
Turno smučanje Pokljuka
Turno smučanje na Pokljuki izkorišča naravne danosti fantastičnih terenov in razglednih vrhov. Turni smuki na Pokljuki so primerni tako za začetnike kot tiste z več izkušnjami. Prednost Pokljuke je tudi v tem, da ob močnem sneženju in povišani nevarnosti plazov omogoča relativno varno smuko v zavetju gozda.
Med najbolj priljubljenimi turno-smučarskimi cilji na Pokljuki so zagotovo Viševnik, Mrežce, Veliki Draški vrh, Debela peč in drugi. Aktualne turnosmučarske razmere si lahko ogledate na snezak.si.