Bohinjsko jezero je eno samo. Toda Bohinj so ljudje in prav Bohinjci so tisti, ki ta raj na zemlji naredijo še bolj poseben. V naši torkovi rubriki Standardnih sedem o Bohinju tokrat:

Česa se v Bohinju nikoli ne bi naveličali?

Lepe narave. To se iz mojih ust sliši hecno, ker tisti, ki me poznajo vedo, da sem" bolj Facebook športnica „hehe " - gledam športnike po Facebooku in gledam, kako lepo je v hribih. Ampak tudi s pisarniške terase je lepše gledati lepo naravo kot beton. Živim v Bohinjski Bistrici, s pogledom na Koblo, ob potoku Belca, s pritokom -slapom v bližini hiše, kar daje občutek da sem sredi narave. Jutranja kava na vrtu je kot balzam. Nekateri morajo za tak trenutek precej prehoditi.

Bohinj poleti, Bohinj pozimi - kdaj vam je bolj všeč in zakaj?

Vsak letni čas ima svoj čar, vendar meni je najljubše poletje. Tudi letošnja zima je fajn, saj imamo sneg in sonce. Predvsem rabim veliko sonca. Tudi če moram biti cel dan v pisarni ali v salonu, samo da je zunaj sonce.

Katera Bohinjska znamenitost vam je najbolj všeč in zakaj?

Jezero. Vem da je veliko lepih slapov, korit, planin, ampak zame je jezero vsakič znova veličastno. Jutranje meglice, dopoldansko zatišje, popoldanski vrvež, sploh poleti in večerni lesk vode. Nisem veliko pri jezeru, a me vedno fascinira.

Kaj je bila najbolj zabavna stvar, ki ste jo doživeli v Bohinju?

Sem rojena Bohinjka, zato je tega precej. Najprej mi je prišel na misel padec v vodo, ko smo šli s kanujem po Savi. Na Rju meje vodni vrtinec prekucnil in me vrtel kot plastenko na vodi . Bilo je precej smeha.

Kakšni spomini vas vežejo na Hotel Markeš / Črno Prst?

Glede na to, da ne morem od doma oziroma domov, brez da bi šla mimo - je bila Črna prst v bistvu moj vsakdan. Kot majhna deklica, sem bila vedno vesela, če smo šli na sok na teraso pod kostanji. Velikokrat sem se izmuznila od doma in šla natakarjicam in natakarju (dve gospe, katerih imen se ne spomnim in natakarju Mehu) »pomagat« na teraso pospravit kozarce. Imeli so namreč lesene stopnice, ki so bile bližnjica do okna v šanku in jaz sem jim nanosila kozarce z miz na to polico.  Najbolj vesela sem bila občasne nagrade - gostega soka  ali čokoladice » Tortica«. To je bilo najboljše plačilo, kar sem ga lahko dobila.

Veliko je bilo pripovedi Dedija in Babice o tem, da so imeli tam najboljše plese, zabave in da so vedno v Črni Prsti pričakali novo leto.

Eno obdobje so v njej živeli stanovalci. Ko so tudi ti odšli, smo otroci z ulice včasih hodili tja in raziskovali po skrivnostnih, kar malo srhljivih hodnikih. Kasneje smo imeli del hotela tudi v najemu za skladiščne prostore.

Res je precej teh spominov. Ko so začeli z rekonstrukcijo mi je bilo kar malo hudo, ker nisem verjela, da lahko naredijo novo stavbo identično stari. Prej smo vedno usmerjali obiske naj k nam zavijejo pri stari podrti »Črni prsti«, sedaj pa strankam povem, da sem tam, kjer je ta lepa nova, (zame bo vedno)  Črna prst.

Katera Bohinjska jed oziroma specialiteta vam je najljubša?

Uf, tukaj pa kot Bohinjka kapituliram. Ne vem kaj bi izpostavila, ker nisem ravno jedec domačih jedi. Bohinjska postrv z ajdovimi krapi.

Kaj se vam zdi v Bohinju najboljše in kaj bi manj dobrega spremenili?

Veliko je dobrega, lepega, vedno lahko najdeš kaj zase. Bohinj je oaza Alp in upam, da ga masovni turizem ne uniči. Nisem pristaš apartmajev iz vsake »luknje«. Res je, da je turizem glavna in zelo donosna panoga, vendar ne smemo pozabiti tudi na ostalo gospodarstvo, kmetijstvo,... Se mi zdi, da se preveč zanašamo na turizem, kar zna bit v takih korona časih kar problem.