Slovenski direktorji agencij in hotelov, znanstveniki, profesorji in drugi strokovnjaki napovedali trende v turizmu: negotovost in počasno okrevanje.

Trendi v turizmu za 2021

Povzetek

Trendi v turizmu se nenehno spreminjajo. Spremembe so takorekoč stalnica turistične ponudbe, ki je vse do 2020 privabljala številne turiste v Slovenijo. Toda kriza, ki jo je prinesel Covid-19, ni poskrbela le za površinske spremembe, temveč temeljito posegla v turizem kot industrijo. Ne pravimo zaman, da so turizem ljudje. Ljudje smo vendar osnova turizma. Zaprte meje in neobstoječe povezave pa so stike med ljudmi močno omejile, če že ne v celoti preprečile.

Turistični trendi v Sloveniji (in svetu) so v letu 2020 dobili nov, drugačen pomen. V letu 2021 pa se bodo trendi v turizumu po mnenju naših sogovorcev še bolj izrazito oblikovali v močan porast števila domačih gostov in s tem posledično več ustvarjenih prenočitev Slovencev. Obisk tujih turistov v Sloveniji bo močno pogojen s številom precepljenih, kar bo tudi ključ za okrevanje mednarodnega letalskega turizma. Precepljenost bo narekovala tudi tempo odpiranja mej in rahljanja pogojev za prehode le-teh.

Že po spomladanskem prvem valu obolenj s Covid-19 so se za poletno sezono uveljavili visoki standardi za zdravje gostov. Ta trend oziroma kar nujni standard se bo nadaljeval še dolgo v post-Covid-19 obdobje. Gostom bodo bolj zanimive manjše namestitve: butični hoteli, zakup celotnih počitniških hišic, glamping in druge doživljajske namestitve.

Potovanja Slovencev z letali pa bodo vezana na dogovor držav glede prepustnosti meja in uspešnost cepljenja. Tisti manj številni, petični Slovenci, ki so že sedaj potovali v bolj mondene, eksotične destinacije, bodo s tem nadaljevali tudi v letu 2021.

Med slabostmi sogovorci izpostavljajo težave zaradi porasta rezervacij v zadnjem hipu (last-minute rezervacije) in težav povezanih s tem ter težjim planiranjem, padcem povprečnih prodajnih cen (spuščanje cen in boj za turiste) ter vsesplošno skrb pred upadom finančnih zmogljivosti in s tem upada potovanj.

Kljub velikemu udarcu za turizem je Covid-19 prinesel nekatere priložnosti: čas za transformacijo, razmislek o turistični ponudbi in možnost za prenovo prepotrebne infrastrukture. Finančno močnejši krizno obdobje zaprtih obratov izkoriščajo prav za to in bodo s tem še povečali konkurenčno prednost pred tistimi, ki si tega v trenutni situaciji žal ne morejo privoščiti.

Kakšen je slovenski turist?

Nekaj podatkov iz primerjalnega obdobja najbolj obiskanih poletnih mesecev - julij in avgust 2019 in primerjalno julij in avgust 2020 je predstavljenih spodaj. Pomebno je poudariti, da je bil leta 2019 delež domačih gostov julija in avgusta 8 % (osem), leta 2020 pa 90 % (devetdeset). [Vir: Bohinj ECO Hotel, 102 sobi]

Slovenski turisti najbolj prepoznavajo destinacije, ki nudijo sprostitev in športne aktivnosti v naravi, wellness ter zdravilišča. Turistični boni so kot ukrep vlade RS za pomoč gospodarstvu omogočili (brezplačno) dopustovanje vsem državljanom. Zato se je v poletnih mesecih glavne turistične sezone leta 2020 veliko Slovencev odločilo za odkrivanje Slovenije. Tudi na račun obsežne nacionalne promocijske kampanje. Je pa zanimivo, da je slovenski gost veliko bolj kritičen do ponudbe enakega standarda doma kot v tujini.

Kaj lahko pričakujemo?

Torej kakšni bodo potovalni trendi Slovencev v 2021?

• Slovenci bodo koristili preostanek turističnih bonov

• Ob začetku poletne sezone tradicionalni zastoji na meji proti hrvaški obali

• Takoj ko bo mogoče, se bomo vrnili v stare tirnice in ustaljene potovalne navade

• Oddihi bodo krajši z rezervacijami bliže datumu oddiha

• Domači turisti bodo od ponudbe pričakovali še več

• Visoki higienski standardi bodo postali stalnica in eden izmed meril za izbiro namestitev

• Najprej bodo oživeli korporativni dogodki (prodaja), sledila bodo motivacijska srečanja

• Naraščujoče povpraševanje za butične namestitve in manj obiskane destinacije

• Država bo še močneje vzpodbujala in Slovenijo promovirala kot gastronomsko in butično destinacijo

Prihodnost turizma je Zelena

Navkljub veliki krizi, ki jo je prizadejala korona kriza, je turizem panoga, ki si bo slej ko prej opomogla. Na poti okrevanja bodo nujne spremembe in prilagoditve, kar je že tudi sicer stalnica turizma. S to bistveno razliko, da bo v obdobju po Covid-19 tiste, ki se na spremembe boljše in hitrejše prilagajajo, naredila še konkurenčnejše. Slovenija sledi strategiji trajnostnega turizma, mnogi ponudniki se odločajo za prilagoditev in izboljšanje ponudbe ter posledično za certificiranje namestitvenih obratov in produktov. V prihodnosti bodo še toliko bolj pomembna prizadevanja za trajnostno delovanje v turizmu, zeleno krožno gospodarstvo, za okoljsko ozaveščenost, prav tako se bo pomembno razvijalo digitalno podprta doživetja in promocijo na digitalnih medijih.

Turizem v Sloveniji bi moral biti še bolj zelen, varen, zdrav, vključujoč in čimbolj izkustven, saj so spomini in občutja tisto, kar se ljudem - turistom najbolj vtisne v spomin. Občutja in spomine gostom pa pričaramo (tudi) turistični delavci. Ob čudoviti naravi, ki jo premore Slovenija bomo skupaj z nasmehom na obrazu, s prijaznim pogledom in kvalitetno ponudbo, odličnimi turističnimi produkti ter s predanostjo gostom dosegli stopnjo zadovoljstva in medsebojnega zaupanja, ki bo Sloveniji še dolga leta prinašala lovorike in odličen glas in jo še bolj močno zasidrala na turističnem zemljevidu najboljših destinacij sveta.

Mnenja strokovnjakov

Mnenja strokovnjakov so razporejena po abecednem vrstnem redu.

prof. dr. Ljubica Kneževič Cvelbar, Ekonomska Fakulteta Univerze v Ljubljani

Še več kratkih ampak izbranih oddihov po Sloveniji na račun neizkoriščenih bonov. Del populacije, ki bone niso koristili bo nekoliko drugačen segment gostov v primerjavi z letom 2020. Nekoliko bolj izkušeni popotniki z višjimi pričakovanji in višjo porabo.

Potovali bomo v regiji (cca. 500 km od doma), tako kot lani. Bomo nekoliko bolj previdni glede porabe zaradi negotove gospodarske situacije. Za enkrat ne kaže, da bomo precepljeni do poletja, kar pomeni, da bomo pričakovali visoke varnostne in higienske standarde.

Potovalne navade pa so trdožive, to se je pokazalo tudi lani. Lahko nakupujemo on-line ne moremo pa potovati on-line. Želja po potovanjih ostaja in je izjemno izrazita. Zato bo turizem zagotovo okreval. Potrebna pa bo preobrazba proti bolj trajnostnim in digitalno podprtim doživetjem. Zdaj imamo čas za to preobrazbo.

Gorazd Čad, direktor, Toleranca Marketing, d.o.o. & Revija Kongres

Odgovor na to vprašanje je odvisen od življenskega sloga. Manjšina aktivnih raziskovalcev je v krizi odkrivala svojo najbližjo okolico. Po pogovorih sodeč so navdušeni in verjamem, da bodo z odgovornim turizmom nadaljevali tudi v prihodnosti in del prostega časa tudi v prihodnje namenili potovanjem v regiji. Glavnina klasičnih počitnikarjev pa je najbrž utrujena od krize in nestrpno pričakuje odpiranje meja in ponovni zagon klasične turistične industrije.

To je seveda moja osebna ocena. Bolj kompetentno pa lahko govorim o industriji srečanj. Po zadnjih prognozah se bodo dogodki začeli vračati v drugi polovici leta. Najprej bodo to korporativni dogodki, zlasti na področju prodaje. To področje je namreč težko v celoti digitalizirati. Sledili pa bodo tudi drugi dogodki, med drugim tudi motivacijska potovanja.

Za nami je leto, ki bi ga vsi skupaj najraje pozabili. Kljub temu smo ga sprejeli tudi kot leto prilagajanja, agilnosti in novih priložnosti. Te pa so v regiji, ki ima izjemen potencial, ki ga na področju dogodkov še zdaleč nismo izkoristili. Če se skoncentriramo samo na regijo Alpe Adria, imamo v radiju 500 km bazen s skoraj 29 milijoni prebivalcev in izjemnim gospodarskim zaledjem. Imamo izjemen geostrateški položaj in upam, da ga bomo znali izkoristiti.

Tomislav Čeh, Director | Head of Adriatic Sea, PKF hotelexperts group

Vsekakor so potovanja vezana na odpravo restrikcij in ta trenutek težko rečemo, kdaj in v kakšni meri bodo odpravljene. Odprava le teh je postala že čisto politično vprašanje. Kot kaže bomo dobili še dodaten potovalni dokument – cepilni potni list. Upam, da bo prevladala zdrava pamet. Kam bomo potovali? Po domovini vsekakor, saj je veliko bonov še neizkoriščenih. Hrvaška je vedno v načrtih. Kako že pravijo? Najprej na Hrvaško in potem še na dopust. Veliko bo potovanj po Evropi z lastnim prevoznim sredstvom kamor štejem tudi potovanja z avtodomi. Upam, da bodo organizatorji potovanj vzpostavili čimvečje število čarterskih povezav z grškimi otoki, Turčijo in drugimi mediteranskimi destinacijami. Veliko Slovencev je tudi med pandemijo odpotovalo na druge celine in ta trend bo v bodočih mesecih še izrazitejši. Restrikcije in represija na bo zaustavila želje Slovencev po potovanjih, ravno obratno, želja po potovanjih bodo kvečjemu močnejša.

Miha Gantar, turistična agencija Slotrips

Zelo posplošeno bi Slovence glede potovalnih navad v korona času razdelil v 3 skupine:

1) Avanturisti

Vsi, ki že zdaj iščejo oz. so našli pot preko meja države in kontinenta, se umaknili v tople kraje in regije z milejšimi omejitvami. Tisti, ki zdržijo dlje časa pod vodo kot doma, in s prstom na gumbu "kupi" čakajo na pravi trenutek za nakup letalske vozovnice za njihovo sanjsko destinacijo. Hedonisti, ki se ne bojijo virusa in enostavno želijo uživati. Ti so že nekje na toplem oz. bodo začeli potovati v eksotične in oddaljene destinacije, takoj ko bodo lahko. Seveda potujejo sami, brez turističnih agencij ali pa z zelo avanturistično usmerjenimi organizatorji potovanj. Na slovenske turistične bone se požvižgajo in nimajo ideje kje bi jih izkoristili. Najraje bi jih zamenjali za denar.

2) Raziskovalci

Čeprav že zelo pogrešajo dopust in komaj čakajo, da se odprejo meje občin in evropskih držav, so se prilagodili situaciji in bodo potovali, ko se korona situacija umiri. Radi potujejo, vendar bodo verjetno v dani situaciji raziskovali predvsem bolj ali manj znane evropske destinacije. Kjer so morda že bili in kjer se počutijo domače. Kjer vedo kaj pričakovati, poznajo standard države in kamor ni potrebno potovati z letalom itd. Zaradi turističnih bonov bodo z veseljem raziskovali tudi manj poznane kotičke Slovenije.

3) Pavšalisti

Kot vsako leto, bodo rezervirali isto namestitev v destinaciji, kamor se radi vračajo. Kjer vse poznajo, kjer ni (negativnih) presenečenj in kjer se odlično počutijo. Kjer imajo prijatelje in je tam tudi njihov drugi dom. Ponavadi v Sloveniji ali na hrvaški obali. Pred 30-imi leti je bilo verjento večina Slovencev v tej kategoriji in v korona času se jih je oz. bo kar nekaj vrnilo v svoje priljubljene destinacije iz otroštva. Turistični boni bodo poskrbeli, da bodo najbolj znane destinacije kot so Bohinj, Kranjska Gora in Obala v času šolskih počitnic spet pokali po šivih.

Bogsigavedi kolikšen odstotek Slovencev je v posamezni kategoriji. A verjetno se lahko vsi strinjamo, da skupine rastejo od zgoraj navzdol. Čeprav bomo verjetno v poletju 2021 nekoliko bolj sproščeni, kot v pretekli turistični sezoni, se bo previdnost pri izbiri potovanj in destinacij vsekakor nadaljevala tudi v sezoni 2021.

Janko Humar, Sontius, poslovno svetovanje

Ob predpostavki, da se zagotovi precepljenost oz. ko se zagotovi precepljenost, se bo turizem hitro ponovno zagnal. Sam si želim, da maja oz. najkasneje junija. Ljudje bodo lačni potovanj in druženja, največji avanturisti bodo izkoristili prvo priliko za daljša ali malce bolj eksotična potovanja, ampak takih bo malo. Za večino pa ocenjujem, da bo ostala previdna in da se bo držala znanih okolji. Pod znana okolja razumem predvsem jadransko obalo, v manjši meri tudi druge EU destinacije, prav gotovo pa bo tudi povpraševanje za počitnice doma večje od tistega v »normalnih« okoliščinah. Upoštevati je treba tudi zelo konkretno dejstvo, da polovica Slovencev še ni porabila turističnih bonov in da se s podaljševanjem epidemije čas za porabo teh bonov skrajšuje, kar bo po sprostitvi močno povečevalo povpraševanje. Čez poletje se bodo gotovo vračali obiskovalci iz bližnjih sosednjih držav, kapacitete bodo zasedene in pričakovati je, da se bo povpraševanje domačih gostov podaljšalo daleč v jesen => druga polovica leta bi znala biti za turizem zelo uspešna, seveda pa trenutnih izpadov ne bo več mogoče nadomestiti.

Seveda pa moramo pričakovati tudi razlike v posameznih segmentih in destinacijah – poslovna srečanja bodo potrebovala več časa za ponovni zagon, precejšnji del tovrstnih dogodkov zna celo ostati v digitalnih oblikah, mestna središča bodo okrevala počasneje, medtem ko za destinacije in ponudbe, ki gradijo na naravnem okolju, pri okrevanju ne pričakujem večjih težav.

Za precejšnji del Slovencev je korona kriza prinesla tudi možnost novega spoznavanja svoje lastne dežele, veliko jih je minulo leto spoznalo, da so počitnice doma lahko zelo prijetne in atraktivne. Za turistično dejavnost je bilo lansko leto in letos še vedno ostaja velika priložnost za novo pozicioniranje na domačem trgu. Prav bi bilo, da ponudniki in destinacije to priložnost aktivno izkoristijo, predvsem in zavestno s pozicioniranje produktov in ponudbe z višjo dodano vrednostjo…

Tatjana Juriševič, Business Development Director, Palma Travel DMC

Med kupci, s katerimi smo v kontaktu po telefonu, socialnih omrežjih… obstaja velika želja za potovanji, čeprav ob tem naletimo tudi na negativne odzive, kar je razumljivo glede na dnevno spreminjajoče pogoje vsakodnevnega življenja. Prepričana sem, da bodo večino dopustov in prostih dni izkoristili za spoznavanje Slovenije (ob tem, da so še veljavni turistični boni), tukaj je še vedno v prednosti poletni oddih na slovenski obali. Potem sledijo čarterji na Mediteran in Hrvaška.

Izbor in odločitev o potovanjih v različne evropske države bo odvisen od veljavnih protokolov in enostavnosti zahtev posamezne države. Manjši del pa bo ne glede na vse zapisano izbral daljše ekzotične destinacije.

Sandi Kovačević, General Manager, Hotel CUBO

Mislim, da smo slovenci dobri gosti, ki se ne pritožujejo, so prijazni in spoštljivi. Verjamem, da jih kot take znamo prepoznati tudi turistično gostinski delavci. Obstaja pa dejstvo, da je domač slovenski gost veliko bolj kritičen do ponudbe doma, kot je za enak standard v tujini.

Svetovni trendi bodo letos skoncentrirani na dopustovanje okoli svojega doma (radius dosegljiv z avtomobilom), seveda je veliko odvisno od precepljenosti, ki pa zaenkrat ni najbolj obetajoče. Mlade družine, vikend turisti, kamp turisti in pa mladi željni zabave, bodo kot vsa leta do sedaj (tudi v času corone) dopustovali na hrvaškem. Bojim se, da bodo letos, če ne bo novega paketa pomoči v obliki bonov, naša obalna mesta veliko slabše zasedena z domačimi gosti. Vidim pa priložnost za gorske občine, terme in do lanskega leta neprepoznavne turistične destinacije v Sloveniji, kot je Bela krajina, Dolenjska in ostali neokrnjeni biseri, ki si jih slovenski gost za enkrat še lahko privošči. Uspešnost teh destinaciji pa bo zelo odvisna od ponudbe in marketinških dejavnosti, ki bodo morale biti krojene posebej za domačega gosta.

Peščica slovenske elite pa bo še vedno potovala v mondene destinacije, kot so v tem trenutku popularni Dubaj, Maldivi ali kanarski otoki, ki ne glede na restrikcije vabijo goste saj je njihovo gospodarstvo preveč odvisno od turistične industrije.

Doc. dr. Kir Kuščer, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Letošnja sezona bo še vedno drugačna, vrnitve v normalo ne gre pričakovati. Gosti v Sloveniji bodo predvsem iz bližnjih destinacij. Slovenci bodo koristili preostanek bonov, tisti, ki so se spet navdušili nad Slovenijo v 2020, bodo počitnikovali doma. Pričakujemo lahko tudi veliko odhodov Slovencev na Hrvaško. Tisti bolj avanturistični, posebej če bo cepivo na voljo, pa bodo že začeli potovati na bolj oddaljene destinacije, da izkoristijo možnost ogleda destinacij brez množičnega turizma.

Klemen Langus, direktor, Turizem Bohinj

Po mojem mnenju bodo potovalni trendi Slovencev letos tradicionalni. Torej Hrvaška, slovenska obala ter gore in jezera.

Se pa trendi zaradi COVIDA 19 in posledično vlaganja v promocijo na domačem trgu z vseslovensko kampanjo "Moja Slovenija" počasi spreminjajo (oziroma jih spreminjamo) in sicer v smeri:

• utrjevanja tradicionalnosti, kjer imamo veliko priložnosti in veliko odgovornost.

  • V Bohinju želimo, da bi naredili korak naprej v smeri trajnosti in stran od dojemanja Bohinjskega jezera kot "velikega kopališča za Slovence".

• Raziskovanje razsežnosti slovenske turistične ponudbe:

  • majhnost, hitra dostopnost in dober "servis" v marsikaterem kotičku te male Republike.

Jan Oršič, vodja področja poslovnega turizma, Turizem Ljubljana

V prvi vrsti pomembno upoštevati epidemiološko stanje (tukaj sta velika faktorja angleški sev in precepljenost), zahtevane ukrepe, splošno stanje ekonomije, ter tudi povezave in možnosti potovanj, ki nam bodo v nekem obdobju na voljo. Poudariti moram, da imamo iz Ljubljanskega letališča zelo omejene povezave, potovanja skozi Zagreb ali Benetke, pa zahtevajo premik čez mejo in to bo zagotovo, dokler ne bo usklajenih meril na nivoju EU, vplivalo tako na outgoing kakor incoming. Kot tretji faktor je pretekla navada posameznika, kako se bodo odpirale druge države, itd. Kot opozorilo je potrebno pogledati na Portugalsko, kjer so še novembra bili popolnoma odprti, sedaj pa se že zapirajo podjetja in jim pomaga nemška vojska z respiratorji in ostalo opremo.

Če se torej osredotočim na slovenski trg. Upal bi si napovedati, da bodo ob sproščanju omejitev in odpiranju med regijami v prvi vrsti koristili neporabljeni boni. Potovali bodo posamezniki, ki iščejo oddih, zamenjavo okolja in družine. Tukaj bodo, kakor kažejo izkušnje najbolj zaželeni kraji oddaljeni od mest, primorska, gorenjska in Prekmurje. Ko se bodo odpirali lokali, restavracije in bodo dovoljene prireditve lahko računamo na to da se bodo začeli premikati tudi tisti, ki so bolj željni zabave, takrat bodo na vrsto prišla tudi bolj urbana središča.

Upam, da lahko, kakor nekateri napovedujejo, pričakujemo ponovitev norih 20ih let dvajsetega stoletja, ljudje bodo iskali zabavo in marsikdo v preteklem letu ni porabil svojega denarja za potovanja in bo sedaj hrepenel konkreten »odklop«. Vsekakor ne gre zanemariti možnega dogajanja na trgu dela in možne ekonomske krize, ki se bo v Sloveniji poznala po koncu državnih subvencij in pred pravim zagonom dejavnosti, kot sta turizem in gostinstvo.

Vsekakor v prvi polovici leta predvidevam, da lahko pričakujemo enake trende kakor smo jih videli v lanskem poletju, hkrati pa morda še nekoliko več iskanja novih produktov znotraj Slovenije. Bojim pa se možnega spuščanja cen v svojevrstni bitki za domačega gosta, ko se bodo hoteli začeli odpirati, kar lahko škoduje industriji in še bolj zaustavi okrevanje sektorja.

mag. Maja Pak, direktorica, Slovenska turistična organizacija

Letu 2020 se je v zgodovino turizma zapisalo kot najtežje leto, kriza, kot jo je povzročila pandemija Covid-19 pa je kar 11-krat večja kot v letih 2008-2009. Kriza je svetovni turizem vrnila na raven izpred 30 let, izgubljena je 1 milijarda prihodov, ogroženih 120 milijonov delovnih mest.

Kriza je zaznamovala tudi slovenski turizem in ga v letu 2020 vrnila na številke turističnega prometa, primerljive s stanjem pred 10-imi leti. Zabeležili smo za kar 74 odstotkov manj tujih gostov, ta velik upad pa je deloma ublažila rast domačih gostov: zabeležili smo 21-odstotno rast števila domačih gostov, ki so ustvarili za kar tretjino več prenočitev. Rast je bila vzpodbujena s turističnimi boni, vseslovensko motivacijsko kampanjo Zdaj je čas. Moja Slovenija in privlačno ponudbo slovenskega turističnega gospodarstva. Slovenija je ob Danski po podatkih ETC edina med evropskimi destinacijami, ki je v letu 2020 uspela zabeležiti rast prenočitev domačih gostov.

Tudi letos pričakujemo rast števila domačih gostov in njihovih prenočitev. Ocenjujemo, da bomo v letošnjem letu zabeležili okoli 15-odstotno rast prenočitev domačih gostov. Seveda bodo na potovanja domačih gostov v okviru Slovenije vplivali ukrepi za zajezitev pandemije Covid-19 in precepljenost prebivalcev. Odkrivanje Slovenije s strani njenih prebivalcev bo tudi letos vzpodbujeno s turističnimi boni, katerih veljavnost je podaljšana v letošnje leto. Na Slovenski turistični organizaciji bomo takoj, ko bodo turistične kapacitete odprla svoja vrata, nadaljevali z intenzivirano in nadgrajeno kampanjo Moja Slovenija in tudi v letošnjem letu prebivalce naše dežele povabili k odkrivanju znanih in manj znanih kotičkov Slovenije, v prvi fazi bo v ospredju promocija trajnostne gastronomije.

Na Slovenski turistični organizaciji vsled krize spremenjenim trendom ter navadam in pričakovanjem turistov, tudi domačih, posvečamo posebno pozornost. Da bi bolje spoznali domačega gosta in njegove namere za prihodnja potovanja, smo tako pripravili raziskavo, ki je pokazala potencial in naklonjenost domačega gosta za dopustovanje doma. Raziskava je prav tako pokazala, da se Slovenija za domačega gosta uvršča med top destinacije, prepoznavajo jo kot zeleno destinacijo za sprostitev v naravi, ki nudi bogato wellness in zdraviliško ponudbo.

Da bi prebivalce Slovenije za počitnikovanje doma navdušili tudi v letošnjem letu, bomo na Slovenski turistični organizaciji ob že omenjeni kampanji Moja Slovenija nadaljevali s privlačnimi in navdihujočimi objavami na družbenih omrežjih, ki izpostavljajo Slovenijo kot zeleno butično destinacijo za 5-zvezdična doživetja in krepijo znamko I feel Slovenia. Nadgradili bomo sodelovanje s slovenskimi mediji in uvedli nova komunikacijska orodja kot so podkasti. V sodelovanju s produktnimi združenji in vodilnimi destinacijami bomo izvajali promocijske aktivnosti in podprli razvoj turističnih produktov višje dodane vrednosti; prebivalce Slovenije bomo povabili k odkrivanju doživetij v zeleni Sloveniji, še posebej pa edinstvenih doživetij kot jih nudijo nosilci znaka Slovenia Unique Experiences. Ker varnost in zagotavljanje zdravja postajata vse pomembnejša, izpostavljamo ponudbo, ki ustreza standardom Green&Safe, s katerimi sporočamo, da zagotavljamo varna in trajnostna doživetja.

Posebno pozornost bomo namenjeni ponudbi aktivnih počitnic, produktu, ki bo imel v času okrevanja velike priložnosti. Prav tako v ospredju naših promocijskih aktivnosti bodo produkt zdravja in dobrega počutja ter poslovnih srečanj, pa tudi produkt mesta in kultura. Slovenija je z letošnjim letom vstopila v leto nosilke naziva Evropska gastronomska regija 2021, gastronomija pa je tudi osrednja promocijska tematika slovenskega turizma tudi v letošnjem letu. Da bi gostom zagotovili tudi na področju gastronomije ne samo privlačno, ampak tudi trajnostno ponudbo, smo Zeleno shemo slovenskega turizma nadgradili s pozivom za pridobitev znaka Slovenija Green Cuisine, ki bo tudi domačim ljubiteljem kulinaričnih doživetij zagotavljal trajnostno gastronomsko ponudbo.

Kriza je vse v slovenskem turizmu postavila pred največji izziv do sedaj, prepričana pa sem, da bomo tudi to krizo premagali in ključnega pomena je, da bomo na ponovni zagon v spremenjenih pogojih karseda dobro pripravljeni. Krizo bomo zato izkoristili, da gostu, tudi domačemu, ponudimo še bolj trajnostna in pristna doživetja v edinstveni deželi.

Mateja Sušnik, Managing Director, Kompas Novo Mesto

Vsekakor delim mnenje, da nas je krizno obdobje prisililo v več razmišljanja, vsi nenehno oblikujemo nove produkte in doživetja, skušamo se prilagoditi situaciji, se digitalizirati, pridobiti nove kompetence, vendar opažam, da je najtežje doseči motivacijo. To, da na področju, ki ga obvladaš in v njem neizmerno uživaš, ne moreš doseči ustreznih prihodkov za preživetje je pač frustrirajoče.

Podjetje Kompas Novo mesto (s pod brandom KNMTRAVEL za tuje trge) je bilo sicer pred Covid-om v večji meri usmerjeno v tuje, predvsem prekomorske trge. Incoming nam je predstavljal več kot 75% prihodkov. V »novi realnosti« pa se seveda logično usmerjamo v slovenski trg in bližnje trge.

2020 smo nekako preživeli - zahvaljujoč dobri zasedenosti dolenjskih zidanic, zvestim korporativnim kupcem in maloštevilnim domačim in tujim individualcem, ki so se drznili in uspeli potovati. Kompas Novo mesto je namreč tudi hotelir, recepcija in tržnik prvega slovenskega razpršenega hotela Konzorcija zidanice. Turistični produkt Turizem v zidanicah je na letni konferenci ECTN (European Cultural Tourism Network) v konkurenci 13 turističnih produktov iz celotne Evrope prejel prvo nagrado kot destinacija trajnostnega in kulturnega turizma v kategoriji Vinski turizem 2020. Dokaj uspešno je na reki Krki plul tudi naš »Rudolf« - eden redkih turističnih splavov v Sloveniji. Slovencem smo se trudili približati vse skrite kotičke Slovenije, sploh pa pogosto malce prezrto Dolenjsko.

Kaj prinaša leto, ki prihaja? Slovenci, tako kot katerikoli drugi popotniki po svetu, seveda z nestrpnostjo pričakujemo prvo možnost potovanja, prvi polet z letalom, prvo nočitev v udobni hotelski sobi, pogrešamo udobje razkošnega hotelskega bifejskega pulta, oglede razstav, gurmansko razvajanje v izbrani restavraciji, obisk muzeja, kričanje na koncertu ali tekmi na nagnetenem stadionu... Neizprosna realnost na žalost kaže, da je pred nami še precej dolgo obdobje nejasnosti, prilagajanja, vse bo pogojeno z omejitvenimi ukrepi posameznih vlad in destinacij. Svetlo luč naši panogi nakazuje cepljenje in izboljšani protokoli testiranj.

Povprečen slovenski potnik bo v letu 2021 najbrž previden in preudaren. Preostanek tistih, ki še niso koristili turističnih bonov, se bo podal na slovensko obalo in v zdravilišča, malo bolj zahtevni pa bodo poiskali številne butične namestitve širom Slovenije (od Krasa & Brd do Prekmurja, od Gorenjske do Bele krajine). Slovenci bodo tradicionalno sicer ostali zvesti Hrvaški in velika večina bo poletne počitnice preživela na hrvaški obali, pri čemer se bodo najbrž, tako kot lani, raje držali bolj severnega dela hrvaške obali in izpuščali Južno Dalmacijo. S predvidenimi čarterskimi leti v Grčijo bo najbrž kar del Slovencev počitnice preživel na grških otokih. Slovenci zelo radi potujemo, zato bodo tudi številne izjeme in pričakujem, da se bodo slovenski turisti podali širom po svetu takoj, ko bo mogoče.

V pogovorih s kolegi smo si enotni, da narašča povpraševanje po avtentičnih in/ter butičnih namestitvah, ter po manj obiskanih destinacijah. Pri oblikovanju potovanj po meri pogosto zasledimo pogoj, da destinacija ni masovna, da hotel ni prevelik, kar nakazuje na neko spremembo trendov tudi med Slovenci. Zeleno, butično, trajnostno, odgovorno, varno sovpada tudi z STO kampanjo #mojaslovenija. Zaznavamo in upamo, da se povečal tudi delež tistih Slovencev, ki so pripravljeni paket z doživetji kupiti vnaprej (sploh preko agencije). Velika večina se jih za morebitne dodatne storitve žal še vedno odloča na licu mesta, zadnji hip. To dejstvo na žalost pomeni, da je prezrto delo agencij kot objektivnih povezovalcev, strokovnjakov za povezovanje storitev na destinaciji, obenem je gost zaradi neprimernega načrtovanja velikokrat prikrajšan za katero od najatraktivnejših doživetij na destinaciji, ker npr. ni odprta, je zasedena, ne načrtuje dovolj časa ali kar nekaj »highlightov« preprosto zgreši. Mogoče pa je tudi Covid čas pokazal našo dodano vrednost, varnost potovanj z agencijami.

Ob omembi Bohinja tako npr. ne pomislim le na Vogel in Bohinjsko jezero, ampak s turizmom »okužena« tudi na TNP, slap Savico, Planšarski muzej, Oplenovo hišo, elegantno ladjico Triglavska roža, turno smučanje, tek na smučeh, rafting, vožnje s kanuji in SUP-i, kolesarsko pot od Bistrice do jezera, planino Vogar, kip Zlatoroga, idilično cerkev Sv. Janeza Krstnika, top foto točko iz Rudnice, mohant, bohinjski sir, Hudičev most v Stari fužini, očarljive butične hotele Majerca in vaš Sunrose 7, pa od nekdaj prisotne in upam, da kmalu obnovljene hotele pri jezeru, na kip Zlatoroga, Vodni park & savne Bohinj Eco hotela, zapuščen hotel Bellevue in Agato Christie, Tadeja Goloba in alpsko noir kriminalko Jezero, na ledeno hladen kozarček Jezernika pivovarne Lintvern, bohinjski gin Karakter, domače ajdove krape, očem skrito gurmansko razvajanje sredi »rovt« v gostilni Resje, popoldanski razgled na jezero v restavraciji Triglav, kamp Danica, Bohinjski bal, Božičkovo deželo, Festival alpskega cvetja, kvalitetne lokalne vodnike in tako dalje.

dr. Tanja Lešnik Štuhec, ProVITAL d.o.o. in Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru

Slovenci bomo tudi v letu 2021, z izjemo lastnikov nepremičnin na Jadranu, obiskovalci slovenskih destinacij.

Predvidevam, da bodo tudi letos najpogostejši cilj potovanj destinacije Alpske, Sredozemske in Panonske makroregije, manjši ponudniki in destinacije, ki ponujajo odlična doživetja v naravi za različne ciljne skupine gostov. Priložnost je seveda ponujena vsem, tako vodilnim kot drugim destinacijam, ki v tem času pandemije covid-19 niso spale, temveč spodbujale kakovost ponudbe butičnih doživetij, ki temeljijo na zelenem, varnem, zdravem, vključujočem, izkustvenem, skratka - personaliziranih doživetjih usmerjenih v gradnjo kompetenc, tako za stacionarne goste kot izletnike in tiste, ki potujejo z lastno nastanitvijo (avtodom).

Celovita izkušnja podeželskega lokalnega okolja, ki bo omogočala sestavljanje doživetij po lastni meri, bo verjetno najbolj zaželena. Odlično bi bilo, če bi se turistični boni čim bolj razpršili tudi izven termalnih centrov in da bi spodbude, kot so brezplačna vodenja, odlično oblikovana doživetja za aktivne npr. pohodnike in kolesarje, družabne npr. foodije in muze npr. gozdni potop, promovirale skozi kratke filme preko digitalnih medijev in dosegle končnega potrošnika. Ta pa ne bi samo iskal informacij, temveč tudi rezerviral storitev, turistični produkt ali dvourno nepozabno doživetje o katerem bi širil vest po vseh svojih socialnih mrežah, ob odhodu domov pa napolnil prtljažnik svojega avtomobila z lokalnimi dobrotami certificiranimi s kolektivno blagovno znamko destinacije.

Tako bi dvignili potrošnjo na turista, ki brez povezane in celovito personalizirane ponudbe odlične kakovosti, ne bo rasla.

Domači turizem je v zadnjem letu omogočil razvoj novih, doslej še ne raziskanih in vzpostavljenih poslovnih priložnosti, takšnih, ki delujejo povezujoče in dobrodelno in so mnogim podjetjem prinesla prihodek tudi v teh težkih časih. Bistveno je, da dosežemo zeleno krožno gospodarstvo z najkrajšimi možnimi oskrbnimi verigami in lokalnimi doživetji na področju turistične dejavnosti vsake destinacije ter ponovno zaposlimo turistične vodnike in vse tiste, ki omogočajo nepozabna doživetja v najbolj odmaknjenih delih naše lepe dežele.

Tina H. Zakonjšek, GoodPlace & Novi turizem

Bojim se, da bo ena od posledic korone ekonomska kriza, ki bo povzročila, da mnogi letos ne bodo potovali, saj si tega ne bodo mogli privoščiti. Glede na to, da virus še vedno močno otežuje potovanja in da je načrtovanje počitnic v tem hipu negotovo, bodo tudi vsi preostali letos bolj previdni. Odločitve bodo sprejemali bolj v zadnjem hipu, na pot pa se bodo raje kot z letalom odpravili z lastnim prevoznim sredstvom v bližnje države ali počitnikovali doma. Ko se bo cepivo izkazalo za učinkovito in se bodo razmere normalizirale, pa verjamem, da se bodo tudi potovalne navade po mojem hitreje, kot si mislimo, vrnile v stare tirnice.